Lenobnost dreves se odraža tudi pri razmnoževanju, saj to načrtujejo vsaj leto dni v naprej. Od vrste je odvisno, ali vsako pomlad pride do drevesne ljubezni.
Medtem, ko iglaci svoja semena pošljejo na pot vsako leto, če je to le mogoče, imajo listavci drugačno strategijo. Preden se odločijo za cvetenje, se dogovorijo med seboj, ali naj prihodnjo pomlad začnejo z naraščajem ali raje počakajo še leto ali dve? Gozdna drevesa bi najraje cvetala vsa hkrati, saj se tako lahko dobro premešajo geni številnih posameznih primerkov. Listavci pri tem upoštevajo še dva dejavnika: dijvje svinje in srnjad. Te živali imajo brezmejen tek po žiru in želodih, s katerimi si pomagajo okrepiti plast maščevja za zimo. Jeseni pogosto pretaknejo gozd do zadnjega kotička, tako da ne ostane nič za pomladansko kaljenje. Drevesa se zato dogovorijo med seboj. Če ne cvetijo vsako leto, svinje in divjad ne morejo računati na plodove, zato se pri potomstvu omejijo, saj so samice breje med dolgim zimskim obdobjem z malo hrane in ga vse niti ne preživijo. Ko vse bukve in hrasti nato hkrati zacvetijo in tvorijo plodove, rastlinojedim živali niti ne uspe vsega pohrustati in ostane dovolj semen za kaljenje.